ponedeljek, 17. september 2007

Kje jih zdaj umre več?

Delo
Torek, 18.09.2007

Mladost, hitrost in alkohol

Prometnovarnostne razmere so še naprej skrb zbujajoče. Tako so prejšnji teden v 115 nesrečah umrli štirje ljudje, 146 pa se jih je ranilo. Glavna vzroka sta še zmeraj hitrost in izsiljevanje prednosti, medtem ko v sporočilu z generalne policijske uprave ne omenjajo alkoholiziranosti povzročiteljev. Do nedelje opolnoči se je letos na cestah smrtno ponesrečilo 219 ljudi, 42 več kakor v enakem času lani.
Tragičnim prometnim nesrečam sta skupni mladost in hitrost, ki hodita z roko v roki z alkoholiziranostjo povzročiteljev. Trditev, da so vozniki začetniki, posebno mladi, glede na udeležbo v prometu najpogostejši povzročitelji nesreč in s potniki v osebnih avtomobilih tudi najpogostejše žrtve, drži, saj več kot petino vseh prometnih nesreč povzročijo z nepravilnim prehitevanjem, prehitro vožnjo in v alkoholiziranem stanju.
Poskus pridobivanja vozniškega dovoljenja, z uvajanjem možnosti, da mladi pri 16 letih in pol že opravijo usposabljanje v avtošoli in nato leto dni vozijo s spremljevalcem, in uvajanje dodatnega usposabljanja po opravljenem izpitu, sta klavrno propadla. Razlogi niso znani in jih tudi nihče od odgovornih ni nikoli pojasnil, gotovo pa so večplastni. Pri mladih voznikih gre v glavnem za neizkušenost, iskanje lastnih poti in dokazovanje svojih zmožnosti in spretnosti, uporništvo (neupoštevanje norm in predpisov), življenjski slog (zabave, vožnja za zabavo, uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih snovi), slabši ekonomski položaj (stari in z vidika varnosti slabši avtomobili).
Razne oblike programov za voznike začetnike imajo tudi drugod v Evropski uniji. To so dodatno usposabljanje, programi, ki omogoča spoznavanje nevarnih situacij, in omejevalni programi, ki voznikom začetnikom prepovedujejo določeno ravnanje in s kazenskimi točkami poskušajo vplivati na njihovo ravnanje. Vadba varne vožnje in skupinske delavnice temeljijo na lastnih izkušnjah voznikov začetnikov, ki v resničnih razmerah izkusijo, da ne znajo in ne morejo reševati tveganih situacij, in se zato zavedajo, da morajo način vožnje prilagoditi svojim zmožnostim, cesti in vozilu.
Analize prometnih strokovnjakov kažejo, da na cestah umre največ mladih do 24. leta starosti, ki so hkrati tudi povzročitelji najhujših nesreč, zato bi bilo prav, da bi prav njim zagotovili več varnosti oziroma jim pomagali preživeti najbolj nevarna in krizna leta v prometu. Tega pa ni mogoče doseči zgolj z represijo in objavljanjem novic o prometnih nesrečah, temveč z doslednim izvajanjem sprejetega nacionalnega programa na vseh ravneh. Od vrtca do pozne starosti.

Žarko Hojnik


Še eden v neskončni seriji člankov v kroniki o prometnih nesrečah in smrtno ponesrečenih. Zanimivo je, da se o samomoru pa nikoli ne piše, pa čeprav se jih po statistiki zgodi okoli 600 letno. Mogoče se sem ter tja pojavi kakšna beseda na temo samomorilnosti, pa še takrat mora biti oseba vsaj malo poznana ali pa mora biti način izvedbe nadvse izviren. Samomorov je več kot smrtno ponesrečenih v prometu. Žalostno, z vidika zavedanja pa povsem ironično.










Ni komentarjev: