Nekaj časa sem zelo pogosto hodil na sprehode v gozd, da sem tako vzdrževal osnovno kondicijo. Pa se je po določenem času izkazalo, da je to lahko tudi strašansko dolgočasno. Hoja po vedno bolj ali manj istih stezah, predvsem pa čista tišina in dejstvo da sem tam čisto sam, mi vzbudi neprijetne, že skoraj mučne občutke. Nekoga moraš imeti zraven, pa četudi samo psa. Maček ni dober, ker noče hodit za tabo.
O vplivu hišnih ljubljenčkov na njihove lastnike je pisal nekaj tudi psihiater dr. Rejec v svojem raziskovalnem delu. Menda da se pozitivni učinki psa na lastnika v večini primerov pokažejo nekako po enem letu. Spoznanje se mi zdi logično. V tem času se človek nekako naveže na žival in se ne počuti več tako sam. Imeti občutek, da si povsem sam, je res uničevalen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar